Cerkev svetih Treh kraljev

Župnijska cerkev sv. Treh kraljev je bila prvotno gotska cerkev, ki so jo barokizirali leta 1698 (letnica na sklepniku na oboku) in jo kmalu zatem opremili s kvalitetnimi črnimi kamnitimi oltarji iz začetka 18. stoletja. Napisi na stopnici datira glavni oltar v leto 1709. Oltarji naj bi bili sem prineseni iz ukinjenega samoastana v Bistri, glede na ohranjene grbe na glavnem oltarju, pa so jih za to cerkev verjetno naročili freisinški škof J. Frančišek, loški glavar J. A. E. pl. Halden in še nekdo od pomembnih mož v Škofji Loki. Vsi oltarji, ki so nastali kot celota, so bili verjetno izdelani v kamnoseški delavnici, ki je nasledila kamnoseško delavnico Mihaela Cusee, ter se uvrščajo v skupino črnih kamnitih baročnih oltarjev, ki so jih klesali v ljubljanskih kamnoseških delavnicah v drugi polovici 17. in na začetku 18. stoletja. Cerkev je dolga 27, 40 m in široka 9, 60 m. preprosta pravokotna ladja se na vzhodni strani podaljšuje v ožji prezbiterij. Na zahodni strani je na sredini močno izstopajoč zvonik, visok 30 m in predeljen z venčnim zidcem. Cerkev je bila v devetdesetih let 20. stoletja obnovljena.