Rupnikova linija

Gradnja Rupnikove linije je sledila po vzoru nekaterih drugih podobnih  utrdbenih sistemov drugod po Evropi. Tedanja družba je še vedno verjela, kljub vojnemu tehnološkemu napredku, da bo prihajajoča vojna podobna prejšnji, da bo pozicijska in se bo dogajalo v rovih. In da bi svojim vojakom prihranile trohnenje v blatnih jarkih in izpostavljenost smrtonosnemu ognju strojnic in topov, so skoraj vse evropske države začele graditi mogočne utrbene sisteme. Rupnikova linija je obrambni sistem jugoslovanske vojske, kot odgovor na že obstoječo rapalsko mejo ali takoimenovani Alpski zid. Oče Rupnikove linije je bil Leon Rupnik, ki se je rodil 11. avgusta 1880 v Lokvah pri Čepovanu.
Za gradnjo utrdb je bilo treba najprej zgraditi obsežno omrežje makadamskih vojaških cest, ki jih tam, kjer jih kasneje še niso asfaltirali, zlahka prepoznamo po utrjenem robu iz večjih, grobo obklesanih kamnov, včasih, predvsem v izpostavljenih ovinkih na vzpetinah.
Gradnja samih utrdb se je začela leta 1938, ko so bile končane ceste in druga pripravljalna dela. Slemenska utrdba na Vrhu Sv. Treh kraljih je spadala v tretji sektor, vseh je bilo šest -   od rta Kamenjaka pri Reki, pa vse do Ljubelja - ki se je raztezal med Škofjo Loko, kjer je bil sedež, in Vrhniko. Zapiral je dostop proti Ljubljani po Poljanski dolini ter greben med Poreznom in Blegošem na severu in Žirovski vrh na jugu.
Značilnost slemenskih utrdb je vhod s hrbtne strani hriba, dolga galerija, dovolj velika za dostop z manjšim vozilom, in nato pravokotna mreža hodnikov in bivalnih prostorov, iz katere vodita dostopa do dveh ali več bojnih blokov. Del bivalnih prostorov so tudi velike betonske cisterne za vodo. Do bojnih blokov se pride po vertikalnih, okrog dvajset metrov visokih jaških (bunarji). Za Vrhovsko utrdbo so bili predvideni trije bojni bloki. Od Ratitovca do Logatca naj bi bilo sedem takih utrdb. Blizu dokončanja sta bili le utrdbi na Golem vrhu, ki je del grebena Žirovskega vrha, in na Hlavčih Njivah. Podzemni deli za utrdbe so bili izkopani na Hrastovem griču, Vrhu Sv. Treh Kraljih in Strmici nad Logatcem.

Viri in literatura: povzetek iz knjige Rupnikova linija in Alpski zid, avtor Aleksander Jankovič - Potočnik